Talkin' Loud Sayin' Something
Fotka ukradena na r-rmxNa zaspane poletne dneve se ga najraje zadevam z izborom Gillesa Petersona, enega najvplivnejših DJ-ev britanskega nacionalnega radia BBC. O tem, kako kvaliteten radijski program ponuja otoška nacionalka in kako naša caplja 100 let za njimi kdaj drugič.
Gilles je tastemaker v pravem pomenu besede. Govorimo o človeku, ki lastnoročno kroji glasbeni okus urbane middle-aged populacije po vsem svetu. Nepodpisani glasbeni akti mu dnevno pošiljajo cele košare posnetkov, samo najboljše med njimi pa Gilles občasno zarola v svoji četrkovi oddaji na BBC Radio 1, sicer pa rad brska po zaprašenih hišnih arhivih in iz pozabe ali obrobja oživlja glasbene velikane kot so Sun-Ra, Gil Scott-Heron, Alice Coltrane in Roy Ayers. Že samo hiter pregled arhivov njegove oddaje je dovolj, da si sestavite "must have" playlisto.
Na svoji založbi Talkin' Loud, ki jo je kasneje predal v upravljanje Universal Music Group je izdal res hude artiste kot so Roni Size, 4Hero, MJ Cole in Terry Callier, sfural pa je tudi Erykah Badu, Jill Scott in meni strašno ljubega Mos Defa.
K pisanju tegale posta me je spodbudil njegova čisto frišna podcast serija, ki si jo že nekaj dni sučem na službenem kompu in zaradi katere tipkam v ritmu bossa nove, jazza (sovražim izraz nu-jazz), brasileire in duba. Ljubiteljica sem pa že vse od časov, ko mi je Modri medved zarolal kompilacijo Worldwide Vol.1.
Pripročam. Res.
posted by urbanapodgana @ 6/15/2007 12:37:00 PM
5 comments
5 Comments:
Ni kaj dodati.
Ne na Talkin' Loud, ne na BBC Radio One (pravzaprav bi lahko dodala, da bi ga kdaj morali poslušati tisti, ki jemljejo denar odjemalcev električnega toka, in se vprašati, katere demografske skupine plačujejo ta "davek" čisto po krivici. No, tisti, ki nam sede britanska enka, skoraj zagotovo).
amen, elephish. včasih kar ne morem verjeti, da britanska NACIONALKA producira tako ultra hip in stylish program kot je npr. Radio 1xtra. si predstavljaš kaj takšnega na radiu slovenija. samo preko dragana buliča mrtvog!
Draga sotrpina, saj razumeta, da se državni komercialni RTV pri točno šestih odjemalcih takih vsebin ne splača, a ne? Nastaviti bi morali nove glasbene urednike (in jih pred tem drago izšolati), investirati v fonoteko, odpustiti nekaj deset nesposobnih kadrov (kar je hudo umazan posel). In najvažnejše: narod bi se utegnil ob taki ponudbi razvaditi in zahtevati še več slične godbe. Potem pa smo v težavah.
Bulič, Tomac in kompanija so se zabetonirali v pisarno glasbenega ureništva na Tavčarjevi in zleba jih ne bo nihče zbezal ven. Ne preostane nam nič drugega, kot da se sprostimo in uživamo v 20 minutnih kitarskih solažah in country popevkah.
Ou jeee, kje so čupe? Kje so škornji? :)
Objavite komentar
<< Home