I go to Coney Island and dig holes
Danes sem bila po stotih letih na kavi z Žaretom. Sedela sva na sončku v Košu in tarnala, kako ni več nič smešn. Mularija sploh ni več duhovita, vsi se jemljejo preveč resno, vsi bi bili radi umetniki, nič ni več zabavno, vse ima globji pomen. Sploh v oglaševanju. Vse mora bit cool, urban, hip, retro ... katerikoli catch-phrase je pač trenutno 'in' v Wallpaperju ali i-D-ju, nič pa ni več hecn.
In zdajle brskam mal po podcastih in najdem tole in se prvič danes nasmehnem in si rečem, da se dej še ti mal.


6 Comments:
Tole je bizarka, ja. Torej bom rekla le: KRASN!
Sicer pa ne vem, zakaj dramatizirate. Klikni na Bičskvit ali pa koga kdaj obišči, pa boš videla, koliko smo resni. NISMO!
Lubica, ti nisi več mularija, mi smo se še s kostanjem in zobotrebci igral ure in ure. Zato imamo bujno mašto. Sicer pa ni vse tko grozn, ampak sej veš, da je treba ob kavi vedno mal jamrat.
Aha, dramatiziranje, ki je samo sebi namen in zgolj za popestritev, razumem. Samo, da ni resno! ;)
Kostanjev in zobotrebcev pa nisem marala preveč, ker so bili kostanji pogosto trdu, jaz pa štorasta. Posledično se je tisti zobotrebec zato raje znašel v kakšni moji roki. Nasploh sem se kot kmečki otrok s prihodom v veliko belo ... no, sivo mesto z veseljem odpovedala veselju v naravi in uživala v bolj sofisticiranih zabavah. Na primer blazno veselje sem imela, ko sem do onemoglosti štempljala kr neke pildke in jih prelagala sem in tja. Banke so zakon!
No, zdaj pa moram vprašati:
A si šla na Coney Island in zdaj koplješ luknje al kej si, jebela?
I don't dig it ;)
pa si rekla, da bos spet zacela pisat...
rosa
Objavite komentar
<< Home